Torek, oktober 31, 2006

Kravji čini


Že nevemkoliko časa se obotavljam in se ne spravim k temu. Ampak končno je tako daleč. Bliža se konec leta, zato moramo malce nagraditi vsak trud, ki je prisostvoval k boljšemu kravobitu. Prišel je čas, da se kravam podeli častne čine, ki so si jih med obdobjem kravovanja pridobile. Res trdo so garale, da so si te čine pridobile, zato bi bilo nadvse krivično, da bi osvojene lovorike ostale neobljavljene. Predvsem v svojem imenu, pa upam, da so moje podelitve skladne z mišljenjem ostalih sokrav, svečano objavljam nekaj častnih krav:

KRAVJI ČIN POGUMA prejme Vimka za letošnje anketiranje. Vse vemo, koliko poguma je morala zbrati tistega večera, ko je precejšen vzorec moške populacije prestolnice anketirala in na podlagi te raziskave postavila tezo, da je v prestolnici dobršen delež moških (mislim, da se je vrtelo okoli 76%) pripravljenih darovati za semensko banko, kar kaže na evropsko odprto in sodobno družbo in razveseljivo novico, da je morda prišlo do zmanjšanja stopnje nestrpnosti na domačih kokšjih tleh.

KRAVJI ČIN ZA POSEBNE DOSEŽKE prejme novopečena Frida za dolgoletni trud na področju vodnih toboganov in polivanja juh po Guccijevih oblekah. Zmagala je tudi na kravjem natečaju najbolj sramotnih trenutkov v življenju, zato menim, da je bil ta čin več kot pričakovan.

KRAVJI ČIN ZA INTERNACIONALNOST prejmejo Milka, Frida in Liska. Ostalim žal lestvica ne kaže tako obetavnih rezultatov, se bo treba malo bolj potruditi!! Iskreno čestitam vsem trem, cel kravji rod bi bil ponosen na vas, saj ste zbrale zadostno vsaj 50-odstotno mednarodno raven, skladno z evropskimi kravoteriji, ki jih je na zasedanju sprejela kravja komisija! Aja, naj omenim še to, da med temi tremi prednjači Frida. Kapo dol!

KRAVJI ČIN ZA NAJVEČKRAT PIJANO KRAVO moram žal podeliti sebi, torej Liski... To sicer ni ravno hvalevreden čin, ampak lovorika je lovorika!

KRAVJI ČIN ZA IZVIRNOST dobi Cvetka za izvrstno darilno dekoracijo ob tanovem kravjem prazniku – dnevu defloracije. Praznuje se ga hm.. 29.6. Tiste, ki se letos proslave niso udeležile, so vljudno vabljene, da to doživijo z nami naslednje leto. Ta praznik je v kravjem svetu skorajda tako pomemben kot dan državnosti, zato upam, da bo drugo leto udeležba mnogo večja! Torej, če niste bile zraven, naj vam še namignem, da gre za zelo pomemben običaj, zanimivo šego in lepo navado - ob tej svečani priložnosti se namreč speče torto črni gozdiček, ki se jo potem simbolično razkosa.

Želela sem podariti še kravji čin za najobsežnejše prsne kapacitete, vendar je odločitev zares težka! Odkar se je kravam pridružila še Šejka, Vimko ogroža resna konkurenca! Angelca, ti moraš pa najprej kakšno ušpičit, da ti lahko obesim kakšen čin na grbo. Nič ne de, bo že še priložnosti. Sicer pa je tole podeljevanje v očeh marsikatere samozavedne krave prav gotovo dokaj subjektivno, zato bom vsekakor vesela kakršnegakoli odziva in če sem ga kje ornk polomila, bomo napako nemudoma odstranili. Sicer pa prosim za pobude za dodatne kravje čine, saj se je v letošnjem letu dogajalo toliko kravastičnih zadev, da je treba samo malo pobrskati po spominu, in že boste imele idejo za nov čin!

Do tedaj pa iz inozemstva,
vaša vdana Liska (tokrat presenetljivo še trezna)

Petek, oktober 13, 2006

Yes, it´s a girl!!!

Moram vam povedat lepo novicko – in sicer, da je penis zenska! V spanscini. No zenskega spola pac. In res se rece: Lo siento, pero no puedo levantarlA. Hihi :) Tako da, drage moje, nic ni narobe z nami, in ni skrbi da se nam kej ne bi ali pa bi dvignilo ali privzdigovalo (razen mogoce kaksna kikla tu pa tam, ce mocno veter zapihlja, pa se za to bo kmalu na zalost premrzlo…). Ni tezava v nas, ne ne. Informacija pa je preverjeno pravilna, saj mi je to malo skrivnost izdal moj instruktor spanscine (v nad. Instruktor).

No zdaj pa k resnejsnim temam, recimo k pingvinom!



Velespostovane krave in malo manj cenjeni biki (ha, pa mate enakopravnost med spoloma, sicer pa tega niti po nakljucnem primernem slucaju pomoje ne bere noben bik), v veselje mi je objaviti svoj prvi prispevek z inozemstva! Zdaj sem seveda uradna dopisnica za nas blog s severne sosede, natancneje z Avstrijske Stajerske! Tako, zdaj pa k dogodkom drugod, torej recimo kar tule, v moji novi domaci regiji.

Povsod po ulicah tega mesteca s 300.000 prebivalci kar mrgoli studentarije. Povsod so in nikjer jih ne zmanjka. Situacija je res nevzdrzna. Povprasali smo eno kravo, ki je sedaj sama zal postala zrtev ugrabitve te teroristicne skupine mladostnikov, kako prezivlja svoj prvi mesec med to grozno drhaljo.
Nakljucna kravja sogovornica (NK): „Situacija tu je res nevzdrzna. Dneve in noci trpim zaradi ogromnih kolicin alkohola, konstantnega spoznavanja novih obrazov in neprestanega skakanja iz zura na zur, iz sporta na sport, iz faksa na faks in predvsem iz anglescine v nemscino in nato v slovenscino in v vseh drugih moznih kombinacijah pac spet nazaj. Mucijo me. Ne morem vec. Zadnjic sem bila prisiljena v istem veceru spoznati 2 Angleza, 3 Svede, 2 Finca, 2 Americana, 1 Litvijko, 1 Romunko, 1 Nemca, 3 Francozinje in se kaksnih 17 osebkov, za katere si nisem utegnila zapomnit rodnega kraja. Vmes sem mogla popiti vsaj 7 bambusov. Kot da to se ne bi bilo dovolj, sem morala nato se delati druzbo enemu Fincu (v nad. Pingvin) na poti domov (mojemu domov:) in nenazadnje sem se morala se - kar je pa res bilo cisto prevec naporno po taksnem mucnem veceru – poljubljati z njim. Seveda sem mislila, da me bo konec, ampak se je nato zgodba naslednji vecer ponovila. Samo pac par drugih narodnosti in zopet spremljanje Pingvina domov (seveda mojega domov:). Upam, da razumete, da je situacija res nenormalna, in upam, da ne bom vec dolgo njihova talka.“
Novinarka Liska (NL): “So vas tudi zlorabljali?“
NK:“Tudi. Slo je za zunanjega sodelavca te grozne bande in sicer deluje pod tajnim imenom Gozdar. Zadnjic je prisel in me posilil. Ukrepala sem zgolj tako, da sem mu poslala sms, s sporocilom, da je bilo totalno neverjetno in da je najboljsi ljubimec na svetu, saj sem slisala, enkrat ko sem gledala en talk show, da jih to ponavadi odvrne od zelje po posiljevanju. Zaenkrat se se ni ponovno oglasil, razen prek nekaj sto sms-ov, zato upam, da je moj trik deloval.“
NL: „Zelo mi je zal. Popolnoma vas razumem, da je grozno biti v taksni situaciji, kot ste. Kaj nameravate?“
NK: „Obvestila sem ze tajno kravjo policijo, da so me ugrabili, vendar se zaenkrat odzivajo le z aplavzom. Verjetno pa bom, ko bom spet na prostosti, posnela pesem o tem in postala slavna kot Natasa.“
NL: „Razumem. Zelo zanimivo. Mi bomo drzali pesti in mislili na vas.“

Vsi prebivalci mesteca upajo na skorajsnjo pomiritev hudih razmer na tem kriznem obmocju, ceprav vlada zaenkrat se ni sprejela nobenih novih ukrepov za izpustitev talke. Za konec pa se AKCIJA V SODELOVANJU S KRAVITASOM: Ce se vam izprasana talka smili, ji lahko na naslov (dobite ga v urednistvu na Milkastrasse 35) dostavite se kaksen kondom, liter vina ali pa kaksen merkatorfizol. Za pomoc se vam ze vnaprej zahvaljujemo!

Lep pozdrav iz inozemstva,
Vasa dopisnica Liska

Ponedeljek, oktober 02, 2006

Barcelona Memoirs PRVI DAN

Trezna! Končno...
Res, trudila sem se po najboljših močeh se čimprej spravt na comp in opisat to NORO kravolovščino in ko sem že mislila da mi je uspelo...sem šla na obisk k Liski v njeno novo domovanje v mesto študentov pri naših sosedih, v Graz...pa smo bli spet na začetku! Tokrat pa čisto zares... Barcelona.

Pre-prvi dan
Mrzlične priprave in pakiranje so se začeli že mnogo prej. Mhm, ob pol enih zjutraj na dan odhoda :) Malo morgen da mi je ratalo spakirat vse, kar sem potrebovala. Ampak glede na to da je bil kufer premajhen tako ali tako ne bi spravila not nič več. Je bilo pač treba v šoping v Barceloni anede? Hehe, pa je bil volk cel in koza sita (ti vegetarjanci!) . No, ostala je samo še ena težava. Brisača za na plažo je obvezno morala z mano, (sej gremo ja na morje ne??) placa v kufru pa že blizu minusa. Torej (pa to zdele ni vic), kako spravit OGROMNO brisačo za na plažo v totalno nabit kovček? Vse kar je ostalo še kukrtok frej pa je bil majcen žep na pokrovu kovčka. Enostavno: "Liiiiiiiskaaaaaaaa!" Slednja priskače po stopnicah, reče: "A maš barvice?" in z njimi veselo odskaklja nazaj dol. To sicer nima nobene veze s tem, kako je brisača navsezadnje šla z nami spakirana v tisti majcen žep ampak se mi je zdel pa takrat to skrajno hecno. Kakorkoli...ne vem kako je to Liski ratalo ampak sem prepričana, da bi ji moral nekdo dat nagrado za življenjsko delo.
In prišla je noč, prišlo je jutro. Nov dan.
ODHOD!

Naložile prtljago. Naložile Cvetko. Naložile Fotra. Ajdoušna! Pristanek na Agipu, naložimo še Šeko, v gostilni menjava konj za ta frišne pol pa PIČIIIIIIII!!!
Falabogu da je Liska prejšnji večer z barvicami pobarvala pot do letališča, ker hudiča kako lahko je zgrešit tisto malo škatlo od terminala v Trevisu! Resno, zadeva je tako miniaturna, da mora bit letališki bar na drugi strani ceste! No, po dveh sendvičih z rakci je bil počasi že čas za bedarije. Ampak najprej...Check-in!

Kufre, polne make-upa in cunj ( kot se za prave počitnice spodobi) privlečemo na vago...fju! Vsi so šli čez, za nobenga ni blo treba doplačat dragocenih d
enarcev, ki smo jih stežka pridelale - da jih bomo zapile, kakopak. Uslužbenka za pultom se nam prijazno nasmehne in iz njenih ust se zaslišijo sladke besede: "Miss Šeka, you have been randomely chosen..."
O hudo!! Kaj dobimo, kaj dobimo?? Matr smo srečke.. Že se začnemo vzhičeno spogledovat, ko prijazna gospa dokonča stavek: "...for inspection of your luggage."
Kaj?? Naenkrat se teta ni zdela več tako prijazna. A se heca? Cel kufer, ki smo ga pazljivo spakirale in komaj zaprle, boja zdej odpiral in prebrskal? Ja, to pa je sreča!
Šeka in nato še gdč. Sanchez sta poplačali svoj dolg cesarju in kravovanje se je lahko zares začelo!

Pregled skozi piskovc
(ne, ni v sorodu s piskovko, ga pa to vsi sprašujejo)
Nadzorni je bil mlad carinik, sicer tipičen sosed ampak kr
avicam z akutnim gonitisom vseeno vreden pozornosti. Prva gre Liska. Piskovc zataji. Niti muksnil ni! Liska se ne da in poskusi s planom B - piskati začne sama. Brez uspeha. Carinik ji je namenil zgolj nasmeh, tace pa je držal pridno k sebi.
Šeka...je ni odnesla dosti bolje. Skomigne z rameni in rahlo razočarana nadaljuje svojo pot.
Cvetka... COPY-PASTE.
Milka. Uspešno! Tokrat je bila ona randomely chosen, čeprav se je zdelo že skoraj nemogoče, saj na sebi ni imela pravzaprav ničesar, kar bi lahko zbudilo piskovčevo pozornost. Hlače, ki imajo očiten namen pasti do kolen, ker so jih zaradi piskovca nesramno oropali pasu, bi morda delovale pri carinikih, a piskovc je bil na te čare imun. A glej ga zlomka, Milka ni vedela, da ima v rokavu skritega aduta! No, nekje pod majco pač. Piskovc je zagn
al paniko in carinik-bikec je že v naslednjem trenutku že molel svojo palico dvignjeno v zrak. Loparček. Detektor. Kakorkoli se že reče tisti zadevi, ki jo carinik prisloni nate in jo drgne gor in dol dokler dokler mu ne pade
na pamet kaj na tebi je pognalo piskovca v tako paniko. Tako se je podrgnil tudi ob Milko in se ustavil tam, kjer se ustavi vsakemu manj izkušenemu bikcu - pri modrcu! Čeprav smo imele vse krave perilo iz iste, vsem dobro znane modne trgovine, je le Milki uspelo izbrat model, ki je vzbudil tako pozornost. Ja, to pa je sreča!

Stanovanje presenečenja in besna Liska
Na tem mestu prepuščam besedo Liski. Mislim, da je bila ta izkušnja iz njene strani precej bolj zanimiva... :D
Po dezju so kravice, s seveda za seboj kotalecimi dalec najlajtezjimi
kufri na svetu, prihorukale do stanovanja. Vse prezivele, ozke
stopnice, 4. nadstropje, komaj dost placa za kufre gor spravit… in
koncno – D FLAT! In o groza, stanovanje sploh ni pospravljeno! Tla
veliko bolj svinjska kot se za kravji hlev spodobi. Umazane brisace in
posteljnina, itd. Tako se Liska odloci, da gre prijazno zagrozit
smesnemu moziclju v hostlu, da nam da vsaj brisace in posteljnino in
kdaj zavraga bo tole spucano in zakaj temu ni tako.
No to je bil prvi
obisk pri vratarju. Potem je sledil drugi, spet stopnice dol (vmes ene
sanje vsakega lovca za zdravje!), da naj nam da odeje. Okej, da odeje,
stopnice gor.
Sanje vsakega lovca tam nekje 2-5 odmerkov, tretji

obisk. Temu se pa ze rece razkacenost. Ce ne ze razkravjenost!
(Jeza+lovske sanje+cetrtic stopnice = pozor huda krava!) Tokrat: zakaj
za vraga ni dal racuna, da se obicajno v takih primerih denar zahteva
nazaj za to noc, da je to cisto nemogoce, da naj bo jutri to urejeno,
drugace bo joj. Ampak da je drugace on – vratar cisto prijazen, in da
nima Liska nic proti njemu! :) Stopnice gor, pokoncane sanje,
pedenanje in VEN!!! V shopping center, oblecene v svoje olimpijske
barve. Nasa drzava je imela drese v turkizni barvi, v kombinaciji z
dzins minico. Izgledalo je super. Bile smo seveda edina ekipa na teh
OI. Ampak hvalabogu za taksno odlocitev, ker bi drugace Liska zavoljo


Olympic team

trenutne slabovidnosti gotovo imela tezave z iskanjem svojih krav po
diskacih. Sejka, ki je pod kapo imela tudi vsaj toliko, pa ni imela
casa za taksne stvari, saj se je ukvarjala z restavrirajem kozarcev.
Brez ulova in slepih potnikov so se krave tega vecera vrnile in ostala
jim je le postelja ter lovske sanje - v zelodcu kakopak.

Več o popotovanju pa še katera druga, če ne drugače, bom nadaljevala vaša vdana. Ampak ko skopiram zapiske iz Barcelone od Liske :)

se nadaljuje...